Starost je zvita lisica

Staramo se, staramo, zadnje čase vse pogosteje slišim, največkrat od ljudi, ki niso dosegli še niti kristusa, kaj šele abrahama, pa tudi sebe včasih zalotim, da mi kakšna taka amnezična zleti od ust. Starejši od petdeset se, zanimivo, ravno nasprotno velikokrat optimistično trepljajo po nadlahtnici in si prikimavajo, "mladi smo, mladi" (večinoma z naglasom na i-ju). To je ta generacijska fatamorgana – mlajšim se mudi, zdi se, kot da se že najmanj desetletje mažemo s kremo proti gubam, medtem ko nekdanji pripadniki hipijevskega gibanja plezajo po jamboru YOLO generacije, z daljnogledom zrejo proti penziji in mahajo z zastavo mladosti. Starost je zvita lisica. Loh je zlata, loh pa ni. Ker po duš si star tolk, kolkr star češ bit.