Kaj je hotel povedati avtor?

Veliko ljudi se boji poezije. Je lepa, a varljiva. Je abstraktna in dostikrat nad območjem, ki ga nadzira razum. Je v megli kot Kovičev Južni otok ali se po šalamunovsko kot kakšen gorski slap cedi iz podzavesti. Kaj je hotel povedati avtor? Vsaka intepretacija je prava, če jo le znamo ustrezno argumentirati. To sem počela vse življenje. Samosvoje intepretirala pesmi in se odmikala od učbeniškega panja, za katerega se mi je včasih zdelo, da mi ponuja lažni med. Enkrat sem kapitalno zgrešila. Ko sem v seminarski nalogi žensko v pesmi označila kot pesnikovo ljubezen, v resnici pa je šlo za pesnikovo mamo. Zasrala sem. Zasrala sem, ker se nisem dovolj natančno pozanimala o ozadju. (Najraje bi sicer kar zamolčala, da je bil isti pesnik pozneje tema moje diplomske naloge, ampak ne bom.) Sita sem bila dolgoveznih življenjepisov, ki so mi jih ponujali učbeniki. Mislila sem, da zmorem brez tega.

Večkrat si v avtu zavrtim pesem American Pie Dona McLeana. Ne razmišljam dosti o besedilu in si brezskrbno prepevam refren. Pevci Ritchie Valens (tisti, ki poje La bambo), Buddy Holly in Jiles Perry so 4. februarja 1959 umrli v letalski nesreči. McLean, ki  je bil tisti čas še raznašalec časopisov, se je bojda o omenjeni nesreči poučil z naslovnice, ki jo je imel v naročju. Četudi sam pravi, da se njegovih pesmi ne da intepretirati in da je to pač poezija, je po smrti treh rock 'n' roll legend napisal tole:

But February made me shiver
With every paper I'd deliver
Bad news on the doorstep
I couldn't take one more step

I can't remember if I cried
When I read about his widowed bride
But something touched me deep inside
The day the music died.

So bye bye, miss American pie.

Pri poeziji je vedno treba poznati ozadje – ker včasih lahko skriva grenko sadje.

Komentarji

Priljubljene objave